Trgovine dandanes ponujajo širok razpon najrazličnejših igrač, zaradi česar so odrasli pri izboru najbolj primernih pogosto v dilemi. Določene igrače so lahko izjemno privlačnega videza, vendar niso najbolj spodbudne za otrokov razvoj.
Mnoge igrače pa so lahko odličen pripomoček za spodbujanje otrokovega razvoja govorno-jezikovne komunikacije, pri čemer pa je pri njihovem izboru potrebno upoštevati tudi otrokovo trenutno stopnjo razvoja komunikacije, jezika in govora, ki pa se lahko razlikuje od njegove kronološke starosti.
Sicer pa naj poudarimo, da so – kljub temu, da otrokovo igro pogosto povezujemo z uporabo različnih predmetov oziroma igrač – otrokova najboljša igrača prav vi, dragi starši. Za spodbujanje razvoja komunikacije, govora in jezika pri otroku je namreč nujno potrebno vključevanje odraslega v otrokovo igro, pri čemer pa mora biti otrok bolj pozoren na osebo kot na igračo.
Kot že povedano, pa je izbira igrače seveda še kako pomembna. Poleg aktivnega sodelovanja odraslega v igri z otrokom ima ključno vlogo pri spodbujanju govorno-jezikovne komunikacije namreč tudi vrsta igrače, ki jo izberemo.
Novejše raziskave, ki so bile objavljene v sklopu JAMA Pediatrics, ameriškega združenja za pediatre, so pokazale, da različne igrače drugače vplivajo na kvaliteto interakcije in komunikacije med odraslim ter otrokom. Strokovnjaki so primerjali interakcijo in komunikacijo med otrokom ter staršem v treh različnih igralnih situacijah: pri igri s tradicionalnimi igračami (kot so sestavljanke in kocke), pri skupnem prebiranju knjig ter pri igri z elektronskimi igračami (kot so otroški prenosni računalnik, otroški prenosni telefon, zvočna kmetija ipd.). Ugotovili so, da so bili odrasli z otroki najbolj odzivni med igro s tradicionalnimi igračami in skupnim prebiranjem knjig, medtem ko so med igro z elektronskimi igračami uporabljali manj besed, izkazovali manj obsežen besednjak, upoštevali manj komunikacijskih izmenjav in so se na splošno manj odzivali na otroka ter njegove pobude.
Pri izboru igrač je smiselno izbirati take, ki omogočajo igro na več različnih načinov in v različnih razvojnih obdobjih ter s katerimi lahko igrivo spodbujamo različna področja otrokove govorno-jezikovne komunikacije. Nenazadnje pa upoštevamo tudi otrokova zanimanja, saj bo tako otrok za igro bolj motiviran in bo v njej bolje sodeloval ter tudi dlje vztrajal.
V nadaljevanju je navedenih nekaj primerov igrač, ki so lahko v pomoč pri spodbujanju otrokovega govornega razvoja.
- Vstavljanke – takšna igrača predstavlja otroku zanimivo, zabavno in igrivo aktivnost, ki jo lahko izkoristimo za oblikovanje številnih komunikacijskih priložnosti, razvijamo malčkovo razumevanje in sledenje navodilom ter mu pomagamo pri pridobivanju novih besed. Z vstavljankami lahko spodbujamo tudi otrokovo izražanje z uporabo onomatopej (kot npr. »hov hov«, »kikiriki« ali pa “brum-brum”), posameznih besed in kratkih dvobesednih stavkov.
- Kocke – lesene in lego kocke ne spodbujajo samo konstrukcijskih spretnosti otroka, kot je na primer sestavljanje stolpa, temveč spodbujajo različna področja komunikacije, jezika in govora. Odrasli lahko z vključevanjem v otrokovo igro s kockami spodbujamo številne komunikacijske veščine, hkrati pa mu lahko pomagamo tudi pri prepoznavanju in poimenovanju barv (npr. modra garaža, rdeč stolp ipd.), razumevanju in izražanju količin (npr. ena kocka, vse kocke ipd.), pri štetju, prepoznavanju in poimenovanju oblik ter razvoju nasprotnih pojmov (npr. visok stolp, nizek stolp). Starejšemu predšolskemu otroku lahko med igro s kockami zastavljajmo dodatna vprašanja, s katerimi spodbujamo njegovo domišljijo (npr. če otrok sestavlja hišo iz kock, ga vprašamo kdo bo v tej hiši živel ipd.).
- Žoge – žoga je odlična igrača za predšolske otroke vseh starosti, saj se otroci pri igri z žogo zelo zabavajo. Žogo lahko kotalimo, brcamo, mečemo na koš ali pa si jo podajamo in še in še. Igra z žogo predstavlja številne igrive priložnosti za spodbujanje otrokovih komunikacijskih veščin, učenja novih besed, glagolov in nasprotnih pojmov, sledenja navodilom in vključevanja v igro z vrstniki.
- Vozila – v svojo igro jih radi vključujejo vsi otroci, tako dečki, kot tudi deklice. Malčki jih lahko zgolj vozijo naokoli in parkirajo, starejši otroci pa se pogosto pretvarjajo, da morajo popraviti vozilo, ki se je ravnokar zaletelo in podobno. Igra z vozili nudi številne komunikacijske priložnosti (npr. verbalne rutine – »TRI, ŠTIRI, ZDAJ!« preden avto spelje itd.) in priložnosti za razvoj sociopragmatičnih spretnosti (npr. ob izmenjavi vozil z odraslimi). Ob igri z vozili otroci spoznavajo barve, količine, nasprotja (npr. ko avto vozi hitro in počasi), predloge (npr. ko je avto v garaži ali na hribu), širijo besednjak (npr. spoznavajo dele avtomobila) in usvajajo nove glagole (kot so voziti, ustaviti, zaviti ipd.).
- Plišaste igrače – niso namenjene samo crkljanju, temveč jih lahko vključimo tudi v igro vlog. Mlajše predšolske otroke lahko v igri s plišastimi igračami spodbujamo, da igračo nahranijo, skopajo ali pa uspavajo, s starejšimi predšolskimi otroki pa se lahko poigravamo z bolj kompleksnimi scenariji (npr. da smo zdravniki v bolnišnici za poškodovane plišaste živali itd.).
- Lutke – mlajši otroci jih lahko hranijo in se z njimi pogovarjajo, starejši pa lahko priredijo lutkovno predstavo. Na ta način lahko spodbujamo različna področja govorno-jezikovne komunikacije.
- Dojenčki – dojenček je odlična igrača za deklice in dečke vseh starosti, saj ponuja številne priložnosti za razvoj otrokovega mišljenja, komunikacije, jezika in govora. Otrok se v igri z dojenčkom uči telesne sheme in poimenovanja delov telesa na sebi ter na drugemu. Ko dojenčka preoblači, širi svoje besedišče na temo oblačil. V igri z dojenčkom se uči tudi nasprotnih pojmov (npr. velika odeja, majhna kapa itd.), barv (npr. rdeča majica, zelene hlače itd.) in predlogov (npr. ko je dojenček v postelji ali ko sedi na stolu itd.), kot tudi novih glagolov (npr. jesti, piti, spati, sedeti, obleči itd.).
- Otroška kuhinja – igra s kuharskimi pripomočki je idealna za razvijanje simbolne igre, ki ponuja nešteto možnosti za spodbujanje otrokovega govornega razvoja. Lahko se poigramo z igro vlog, v kateri otroci razvijajo številne komunikacijske in sociopragmatične spretnosti. Sicer pa večkrat zmotno mislimo, da otroška kuhinja bolj pritegne deklice in da to dečkov ne zanima, kar pa je daleč od resnice.
- Hiša za punčke in hiša za živali s pripadajočimi figurami – so zelo priljubljena ter uporabna otroška igrača, ki nudi številne priložnosti za razvoj otrokove igre ter govorno-jezikovnih sposobnosti. K hišam sodijo številne različne figure (osebe, živali in predmeti), ki spodbujajo širjenje otrokovega besednega zaklada, prav tako pa se v igri s hišo in figurami otrok uči barv, oblik, nasprotnih pojmov in predlogov, v igri z drugimi pa tudi odgovarja na »K«-vprašanja (npr. kje je punčka, kdo spi v spalnici ipd.), sledi navodilom (npr. da posede dečka za mizo) in razvija socialne in pragmatične spretnosti ob igri vlog.
Pri mlajših otrocih je figurice iz hiše smiselno postaviti na nenavadna mesta in brez namiga čakati na otrokov odziv (na primer figurico krave vzamemo iz hleva in jo postavimo v skodelico za kosmiče). Ko otrok opazi, da ima v skledi namesto kosmičev igračo, navadno navdušeno steče k odraslemu, da bi mu pokazal oziroma povedal, kaj je našel. Bolj kot bo mesto skrivanja nenavadno in smešno, bolj bo spodbudilo otroka h komunikaciji z drugimi. Če otrok ne ve, katero igračo smo skrili in kam, mu lahko naročimo, da nam zastavlja vprašanja o tej figurici (npr. ali je velika ali majhna, kaj rada je, kje živi, kakšne barve je ipd.), s čimer se uri v postavljanju vprašanj.
- Otroški zdravniški kovček – je igrača, ki je primerna za nekoliko starejše predšolske otroke, ki uživajo v igri vlog. V igri širijo besedni zaklad na temo bolnišnične oskrbe (npr. termometer, povoj, stetoskop itd.), urijo se v poimenovanju delov telesa in utrjujejo predloge (npr. obliž damo na ramo, pod ustnico ipd.), odgovarjajo na bolj kompleksa vprašanja (npr. kaj jih boli, kako so se poškodovali), izražajo čustva (npr. ko opisujejo občutja – v vlogi pacienta, ki zboli) in razvijajo sociopragmatične spretnosti (komunikacijske izmenjave v dialogu, vzpostavljanje očesnega kontakta in drugo).
- Milni mehurčki – so igrača, s katero spodbujamo razvoj osnovnih komunikacijskih veščin in zgodaj razvijajočih se glasov, spodbujajo pa tudi usvajanje novih besed in glagolov. S pihanjem milnih mehurčkov lahko pridobite in obdržite pozornost najmlajših in urite pozornost predšolskih otrok.
- Plastelin – otrokom je všeč, ker uživajo v senzornih izkušnjah ob stiskanju, valjanju in oblikovanju materiala. Pri aktivnostih s plastelinom lahko tekom igre spodbujamo komunikacijo s številnimi komunikacijskimi priložnostmi, ponujamo priložnosti za simbolno igro in razvoj domišljije ter podpremo učenje novih besed in glagolov, ki se nanašajo na otrokove interese in dejanja med igro s plastelinom. Otrokom lahko ponudimo tudi različne lesene palčke, gumbe, slamice ipd., ki jih lahko domišljijsko uporabijo pri ustvarjanju. Med igro otroka ne sprašujemo, ne usmerjajmo in ne dodajajmo svojih idej, temveč ga ob igri s plastelinom opazujemo in se v igro vključimo tudi sami. Kadar otrok med igro nekaj komentira, mu sledimo in se vključimo v interakcijo. Če na primer otrok postavi kroglico iz plastelina na palčko in reče, da ima liziko, lahko dodamo: »Izgleda slastno. Jaz pa bom pripravil/a slasten sladoled.«.
- Gumijaste igrače za v vodo – malčki in tudi starejši predšolski otroci radi čofotajo v domači kadi ali otroškem bazenu, kjer jim lahko za popestritev njihove vodne igre ponudimo različne gumijaste igrače. Te pomagajo pri spodbujanju malčkovega razvoja govorno-jezikovne komunikacije, saj ga motivirajo k vzpostavljanju interakcije z odraslo osebo in aktivnemu vključevanju v igro z oglašanjem, uporabo gest oziroma govorom, pri starejših predšolskih otrocih pa vplivajo tudi na razvoj njihove domišljije.
Še več idej za igranje lahko najdete na:
https://www.logopedskikoticek.si/category/igralni-koticek
Vir: https://www.logopedskikoticek.si/2017/11/06/igrace-ki-spodbujajo-razvoj-govora-jezika-in-komunikacije/
