Pravice staršev in otrok so določene v mednarodnih dokumentih, ustavi in zakonih.
Vrtec je institucija, ki mora skrbeti za uresničevanje temeljnih otrokovih pravic. V demokratični državi zastopajo otrokove pravice starši oz. njihovi zakoniti zastopniki (v nadaljnjem besedilu starši).
Otrokom, vključenim v javne vrtce, zagotavlja država možnosti za optimalen razvoj ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost,telesno in duševno konstitucijo itn., optimalen razvoj vključuje tudi možnosti poglobljenega razvoja na določenem področju.
Uresničevanje zahteve po enakih možnostih ni mogoče brez upoštevanja razlik in pravice do izbire in drugačnosti, ki jo mora omogočiti organizacija življenja in dela v vrtcu. Pri otrocih je to povezano z vzgojo za strpnost, solidarnost in odgovornost ter s postopnim razvijanjem kritičnega duha, osebnih odločitev in avtonomne presoje.
Javni vrtci so svetovnonazorsko nevtralni.
Starši imajo pravico do vpogleda v programe za predšolske otroke (kurikulum), do obveščenosti o življenju in delu v vrtcu in pravico do zaščite zasebnosti, s poudarkom na varstvu osebnih podatkov.
Starši imajo pravico do sodelovanja pri načrtovanju ter organiziranju življenja in dela v vrtcu in skupini, kar jim mora vrtec formalno omogočiti. Pri tem morajo upoštevati meje svojega soodločanja in ne smejo posegati v strokovno avtonomnost vrtca.
Ob vstopu otroka v vrtec lahko ta staršem omogoči postopno uvajanje otroka v vrtec tako, da smejo biti skupaj z njimi v skupini v obdobju, ki lahko traja več tednov.
