Prehrana v vrtcu

Zdrava in trajnostna prehrana vključuje varno, energijsko in hranilno uravnoteženo, varovalno in biološko sprejemljivo hrano, ki ustreza posameznikovim prehranskim potrebam, ohranja in krepi njegovo zdravje ter je sočasno prijazno do okolja in podnebja. Je zelo pomembna v obdobju odraščanja, ne samo zaradi razvoja in rasti, temveč tudi zaradi pridobljenih prehranjevalnih navad. S pravilno prehrano zmanjšujemo dejavnike tveganja za bolezni, ki se začnejo v otroštvu in resno ogrožajo kasnejše življenje.

Naša prizadevanja so usmerjena v načrtovanje kvalitetnih jedilnikov z vključevanjem vseh priporočenih skupin živil. V jedilnike vključujemo ekološka in lokalno pridelana živila. Osnova za načrtovanje jedilnikov so Smernice za prehranjevanja v vzgojno -izobraževalnih ustanovah (Zavod RS za šolstvo Ljubljana, 2024). Ravnamo se po načelih HACCP sistema, ki nam vsem zagotavlja večjo varnost v celotni prehranski verigi – od njive do mize in upoštevamo dobro higiensko prakso pri postopkih priprave jedi.

Predšolski otroci potrebujejo energijsko nekoliko bogatejšo hrano kot odrasli. Le ta mora vsebovati precejšen delež zdravih maščob in ogljikovih hidratov, da zadostijo dnevnim energijskim potrebam, hkrati pa primeren vnos beljakovin, vitaminov, mineralov, ki podpirajo otrokovo rast in razvoj.

Zgodnje otroštvo je obdobje, ko otrok spoznava različne okuse in živila in se od njih uči. Prav je, da otroku v vrtcu ponudimo čim širši nabor različnih živil, tudi takšnih, ki jih sami morda ne uživamo pogosto, a so del zdrave in uravnotežene prehrane. V vrtcu zagotavljamo 4 obroke dnevno: zajtrk, dopoldanska malica (sadni krožnik), kosilo, popoldanska malica, ki predstavljajo 65-80% dnevnih potreb otroka. Otroci imajo ves čas bivanja v vrtcu na razpolago vodo in/ali čaj z medom in limono.

Na osnovi zdravniškega potrdila otrokom z zdravstveno indikacijo pripravljamo dietne obroke. Dietni obroki so glede na vrsto alergije skrbno načrtovani in izpeljani iz dnevnega jedilnika.

Prehrana otrok v vrtcu je načrtovana tako, da:

· zadošča 65-80% dnevnih energijskih in bioloških potreb otrok, od tega pretežno zajtrk z dop. malico pokriva 30-35 %, kosilo 30-35% in pop. malica 5-10% energijskih potreb.

· je v vsakodnevnih jedilnikih v skladu s strokovno zdravstvenimi priporočili zastopan 50-55% delež ogljikovih hidratov, 30-35% maščob, 10-15 % beljakovin in dovolj vlaknin, vitaminov in mineralov;

· se držimo načela pestrosti in visoke kvalitete živil;

· imamo vzpostavljen notranji nadzor nad živil in postopki priprave od nabave do zaužitja;

· izbiramo živila, ki so primerna letnemu času;

· nabavljamo živila sproti in sveža;

· se izogibamo prečiščenim živilom in industrijsko pripravljenim jedem;

· vsaj enkrat tedensko pripravimo brezmesni dan;

· poudarek dajemo vključevanju stročnic (grah, fižol, leča, čičerika) in žitaric (pira, prosena kaša, ajdova kaša, žitni polnovredni kosmiči) v prehrano

· v vsakodnevno prehrano vključujemo mleko in mlečne izdelke, ki zadostijo potrebam po kalciju;

· vsakodnevna prehrana vsaj pri enem obroku vsebuje sveže sadje in/ali zelenjavo;

· pri pripravi obrokov ne uporabljamo nobenih umetnih dodatkov za izboljšanje okusa ampak samo naravne začimbe;

· peciva občasno pripravljamo v kuhinji;

· pri pripravi jedi uporabljamo zdrave načine toplotne obdelave ( dušenje, kuhanje, peka v parno konvekcijski peči namesto cvrtja)

· omejujemo porabo belega sladkorja, soli in maščob;

· kot sestavni del obrokov ponudimo zdrave sokove, ki so večinoma brez dodanega sladkorja in s 100% sadnim deležem

· omejujemo uživanje belega in pol belega kruha ter ga nadomeščamo z ajdovim, rženim, črnim, ovsenim in polnozrnatim;

· uporabljamo kvalitetne maščobe ( 100% sončnično, bučno in olivno olje);

· da pogosteje pripravljamo hrano, ki jo imajo otroci radi, vendar v skladu s prehranskimi smernicami;

· občasno uvajamo nove jedi

· pri kuhi jedi zgoščujemo z zelenjavo, rižem, kosmiči in ne z moko

· občasno vključujemo v jedilnik ekološko pridelana živila iz vseh skupin živil.