Otrok že v prvih mesecih življenja reagira na zvok. Ko se mu približate in govorite, postane pozoren, se umiri, ali pa se začne gibati, kar pomeni, da je postal pozoren na zvok.
Sposobnost, da se otrok osredotoči na zvok, imenujemo slušna pozornost. Ta je zelo pomembna tako za poslušanje kot za razumevanje in razvoj govora pri otroku. Z vajami za razvijanje slušne pozornosti dosežemo boljše poslušanje in boljše slušno razlikovanje glasov, ki so si podobni.
Sploh pa otrok, ki dobro posluša, pridobiva večji besedni zaklad in lažje usvaja pravilno strukturo stavka – kar pa je tudi prvi pogoj za uspešno učenje branja in pisanja. Otrok z dobro razvito slušno pozornostjo bo na splošno lažje razumel navodila, prav tako pa mu bo prav prišla kasneje v šoli, saj bo lažje sledil razlagi in zato manj časa porabil za učenje.
In kako lahko k otrokovi boljši slušni pozornosti pomagate starši?
- POSLUŠANJE ZVOKOV IZ OKOLJA
Že zelo majhnega otroka lahko navajate na poslušanje zvokov iz okolja, tako doma, kot na sprehodu v naravi ali v mestu – tako bo otrok spoznal in usmeril svojo pozornost na različne zvoke.
Ko je otrok še novorojenček, mu govorite, prepevajte, ga ljubkujte. Bodite pozorni na to, kako reagira na zven vašega glasu. Morda se umiri, ali pa se začne gibati. Vedno počakajte na njegov odziv. Ko odreagira, se mu ponovno oglasite. Ko se dojenček oglasi, poskušajte posnemati njegovo oglašanje in spet počakajte na njegov odziv – tako se otrok namreč uči komunikacije.
Nekajmesečnemu dojenčku, ki usmeri pogled k izvoru zvoka, zvok opišite. Pokažite mu izvor zvoka in ga ubesedite, na primer »mama poje, zvonček zvoni, kuža laja« – tako bo otrok začel zvok povezovati z besedo.
Ko je otrok nekoliko večji, ga lahko spodbujate k pozornem poslušanju – »Poslušaj, kaj vse se dogaja okrog naju. Kaj slišiš?«. Lahko greste na sprehod v gozd, kjer prisluhnete tišini, petju ptic, šumenju listja, ali pa v mesto, kjer prisluhnete hrupu motorjev, avtomobilov, strojev na gradbišču, glasovom otrok, ki se igrajo na igrišču. Opisujte, kaj je glasno in kaj tiho, kaj je glasneje in kaj tišje. Otrok se bo tako naučil poslušati in izboljševal slušno razlikovanje. Ločil bo različne zvoke med seboj, pridobival besedni zaklad in se učil komunikacije.
- DOLOČANJE SMERI ZVOKA
V roke vzemite predmet, ki ustvarja zvok (na primer ropotuljo, boben, zvonček itn.) in otroka spodbudite, da zapre oči in pozorno posluša. Ko otrok zasliši zvok, naj z roko pokaže, iz katere smeri zvok prihaja. Igro se lahko igrata tudi dva otroka med seboj in igra bo postala še bolj zabavna.
- LOČEVANJE RAZLIČNIH VRST ZVOKOV
Pripravite različne predmete (na primer ropotuljo, kozarec, papir, zvonec itd.) in otroku naročite, naj zapre oči ali pa mu oči zavežite. Ustvarjajte zvok z različnimi predmeti, otrok pa naj poskuša ugotoviti s čim ste ustvarili posamezen zvok.
Ko bo otrok že bolje razločeval zvoke med seboj, lahko igro otežite s tem, da otrok med seboj ločuje bolj podobne zvoke (na primer udarjanje s palčko po kozarcu, steklenici, skodelici itn.). Ločevanje glasov, ki so si med seboj podobni, bo otroku pozneje pomagalo pri boljšem ločevanju med seboj podobnih glasov, ki jih otroci sicer pogosto zamenjujejo (S-Š, C-Č, Z-Ž ipd.).
- POSNEMANJE IN PREPOZNAVANJE
Otrok naj si izbere žival, ki jo bo posnemal in naj ne pove katero žival je izbral. Prikaže naj jo z imitiranjem njenega oglašanja in gibi, vi pa poskusite uganiti za katero žival gre.
- RAZLIKOVANJE ZVOKA PO GLASNOSTI (»toplo – hladno«)
Ko otroka ni v prostoru, skrijte igračo in otroka s ploskanjem vodite na poti do cilja. Ko je otrok daleč od skrite igrače, ploskajte tiho, ko pa se otrok bliža skriti igrači, pa ploskajte vedno glasneje. Pri tem je pomembno, da ne dajemo ustnih navodil, temveč otroka usmerjamo izključno s ploskanjem.
- RAZLIKOVANJE ZVOKA PO VIŠINI (»medved – ptica«)
Pripravite sliko medveda in ptice. Posnemajte glas medveda (globok glas) in glas ptičke (visok cvileč glas), otrok pa naj ugotovi, katero žival oponašate. Vlogi lahko tudi zamenjate.
- USMERJANJE POZORNOSTI
Otroku berite ali pripovedujte pravljico/zgodbo in mu naročite, naj pozorno posluša in zaploska (ali pa dvigne roko, poskoči ipd.) vsakič, ko zasliši določeno besedo (na primer točno določeno besedo, ali pa katerokoli žival, hrano, oblačilo, itd.). Vajo lahko otežite tako, da podate navodilo, naj bo pozoren na določeno vrsto besed – na primer: »poskoči, ko bom poimenoval/a nekaj, kar lahko leti, leze, se kotali itn.).
Te zgodbe so še posebej primerne za otroke, ki so sicer slabi poslušalci, pri tej igri pa se osredotočijo na točno določen cilj.
Povzeto po: Levc, S. (2023). Liba laca lak: kako pomagamo otroku do boljšega govora. Ljubljana: samozaložba.
